Romunska Socialdemokratska stranka (PSD) je bojkotirala sejo vladne koalicije zaradi nestrinjanja z držo Zveze reši Romunijo (USR) glede pogreba nekdanjega predsednika Iona Iliescuja. Po poročanju G4Media.ro je pravi razlog za bojkot PSD-ja tudi spor glede delitve šestih mest prefektov in podprefektov, 60 vladnih agencij ter določitve volitev za župana Bukarešte.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu razmišlja o priključitvi območij Gaze, če Hamas ne bo sprejel načrta za prekinitev ognja. Po poročanju časnika Haaretz naj bi Netanjahu predlagal vladi načrt za priključitev delov Gaze, da bi zadržal finančnega ministra Bezalela Smotricha v vladi. Gre za eno od možnih rešitev v trenutni politični situaciji.

Nekdanji predsednik Bronisław Komorowski je izjavil, da bo koalicija trajala, dokler bo premier menil, da se splača vztrajati pri oblasti, v primeru odstopa pa bodo vsi iskali žrtev. Grzegorz Balawajder se je odzval na besede premierja Donalda Tuska glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA in zanikal, da bi Donald Trump ograjeval Evropo. Pred zaprisego Karola Nawrockega 6. avgusta je slednji prejel val kritik.

Romunska vladna koalicija se je odločila za razširitev strukture Generalnega sekretariata vlade (SGG), ključnega organa, ki potrjuje osnutke zakonov in upravlja proračune. Vsaka od štirih strank v koaliciji – PNL, PSD, USR in UDMR – bo imela svojega predstavnika z visokim činom v SGG, kar vključuje tudi novo ustanovljeno mesto namestnika generalnega sekretarja. Ta poteza naj bi zagotovila, da bo vsaka stranka zastopana v tej pomembni strukturi.

Najnovejša javnomnenjska raziskava inštituta Pollster kaže na tesen izid med vladajočo Koalicijo Obywatelska in opozicijsko stranko Prawo i Sprawiedliwość, saj je razlika med njima zgolj v statistični napaki. Koalicija Obywatelska je prejela 32 odstotkov podpore. Sondaža razkriva tudi težave koalicije Donalda Tuska, saj bi se dve izmed njenih članic znašli pod parlamentarnim pragom, kar bi pustilo le štiri stranke v Sejmu. Ta rezultat povzroča skrbi znotraj vladajoče koalicije.

Jarosław Kaczyński, predsednik stranke PiS, je napovedal, da bo Tadeusz Dziuba, nekdanji poslanec in podpredsednik NIK, kandidat PiS za novega predsednika Vrhovne kontrolne pisarne (NIK). Hkrati je ocenil, da se je Szymon Hołownia "nekoliko spremenil", kar je novinar Andrzej Stankiewicz označil za otoplitev odnosov med politikoma.

Najnovejše raziskave javnega mnenja na Poljskem kažejo na precejšnjo mero skepticizma med Poljaki glede prihodnosti vladne koalicije in učinkovitosti vlade po nedavni rekonstrukciji. Sodeč po raziskavi IBRiS, nekaj več kot polovica Poljakov (50,7 odstotka) meni, da bo vladna koalicija preživela do naslednjih volitev, medtem ko jih 39,3 odstotka meni, da se bo razšla. Hkrati pa raziskava United Surveys za Wirtualno Polsko razkriva, da so Poljaki skeptični glede izboljšanja delovanja vlade pod vodstvom Donalda Tuska po rekonstrukciji, saj večina meni, da se ne bo nič spremenilo.

Dva meseca po prevzemu oblasti nemške črno-rdeče zvezne vlade pod kanclerjem Friedrichom Merzom (CDU) je javna raziskava pokazala zaskrbljujoče rezultate. Kar 65 odstotkov vprašanih je nezadovoljnih z Merzovo vlado, medtem ko se je podpora AfD povečala in se je stranka približala Uniji. Samo 22 odstotkov volivcev verjame v izboljšanje razmer pod novo vlado, kar je manjše število od števila volivcev Unije. 32 odstotkov državljanov celo meni, da so se razmere v Nemčiji poslabšale od Merzovega nastopa funkcije. Kancler Merz tako odhaja na poletni odmor z malo podpore prebivalstva.

Nemško vlado je razdelil spor med SPD in Unijo glede izobešanja mavrične zastave pred finančnim ministrstvom, na vprašanje AfD pa se je vlada odzvala z nepoznavanjem, čeprav obstajajo jasne smernice. Notranje ministrstvo je že pred časom objavilo ekskluzivne informacije o tem. Medtem pa se je predsednik CDU, Friedrich Merz, moral spopasti z izzivom, kako zaščititi Unijo pred vzponom AfD, kar je sprožilo vprašanja o njegovi sposobnosti po debaklu pri volitvah sodnikov. Poleg tega je kancler 90 minut odgovarjal na vprašanja o svoji vladi, kjer je kljub nekaterim pozitivnim točkam njegova bilanca poslabšala ena sama šibkost.

Funkcionar SDP-ja Adnan Odžić je izrazil dvome o neodvisnosti institucij v Črni gori in se vprašal, ali bo Mandić poskušal rešiti svojega 'Mija'. Odžić poudarja, da se poskuša zamegliti dejstvo, da je 'dobri Mijo' prejemal tožbe, in izpostavlja, da v vladi sedijo tudi druge stranke, ne samo DF.

Začasni vodja PSD, Sorin Grindeanu, je po sestanku vladne koalicije sporočil, da so uspeli doseči dogovor glede programa investicij 'Anghel Saligny'. Grindeanu je poudaril, da se investicije ne bodo ustavile, in da so uspeli uveljaviti glas razuma znotraj koalicije. Predsedniki okrožnih svetov se bodo v naslednjih dveh tednih pogovorili o projektih 'Anghel Saligny' z ministrom za razvoj.

Minister za delo, Florin Manole, je komentiral nedavne kritike in nezadovoljstvo znotraj vladne koalicije, ki prihajajo tako iz vrst PSD kot PNL. Manole je dejal, da teh kritik ne vidi kot politične, temveč kot administrativne narave, kar kaže na področja, ki jih je treba popraviti. Kot primer je navedel tudi kritike župana Slatine, Maria De Mezza (PNL), kar po njegovem mnenju potrjuje, da gre za pomanjkljivosti, ki zahtevajo rešitve.

Vladajoča koalicija japonskega premierja Shigeruja Ishibe je doživela velik udarec na nedeljskih volitvah v spodnji dom parlamenta, saj je izgubila večino. Kljub temu je premier Ishiba v ponedeljek obljubil, da bo ostal na položaju. Javna radiotelevizija NHK je poročala, da bo vladajoča koalicija pod vodstvom Liberalno demokratske stranke (LDP) zagotovo izgubila večino tudi v zgornjem domu. To je prvič po 70 letih, da je LDP izgubila večino v zgornjem domu parlamenta, kar sproža vprašanja o morebitnem vplivu Kremlja na premik v desno.

Vladna koalicija na Japonskem, pod vodstvom premierja Shigeruja Ishibe, je izgubila večino v zgornjem domu parlamenta po nedeljskih delnih volitvah. Pred tem so na predčasnih volitvah v spodnji dom že izgubili večino. Kljub temu Ishiba namerava ostati na položaju, kljub očitnemu nezadovoljstvu volivcev, kar nekateri mediji opisujejo kot zmago ljudskega upora proti globalizmu in elitnemu vladanju.

Finančni ministri EU so uradno potrdili imenovanje nekdanjega avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja (ÖVP) za podpredsednika Evropske investicijske banke (EIB). Nehammer bo funkcijo prevzel 1. septembra in bo nasledil švedskega podpredsednika Thomasa Östrosa. Njegova plača naj bi znašala 33.000 evrov. Čeprav je bila novica o njegovem imenovanju znana že 1. aprila, so jo sedaj uradno potrdili. Opozicijska FPÖ je imenovanje kritizirala kot »postranski šacher«.

Najnovejša raziskava United Surveys je pokazala, da 54,3 odstotka anketiranih Poljakov meni, da bo vladna koalicija obstala do konca mandata leta 2027, medtem ko jih je 39,6 odstotka izrazilo dvom. To je v nasprotju s predhodno raziskavo Wirtualne Polske, ki je kazala, da manj kot polovica Poljakov verjame v preživetje koalicije. Raziskava je bila izvedena tik pred načrtovano rekonstrukcijo vlade. Omenjeni so bili tudi nedavni požari v državi, vendar brez dokazov o zunanjem vplivu.

Predsednik PSD, Sorin Grindeanu, je napovedal, da bo Socialdemokratska stranka ostala v vladi, vendar poudarja nujnost hitrega sprejetja paketa ukrepov za odpravo privilegijev in sinekur. Grindeanu je dejal, da PSD ne bo podprl računovodskih 'tuposti', ki bi ovirale razvoj lokalnih skupnosti, in se zavzel za rezanje privilegijev namesto Programa Anghel Saligny.

Eurico Brilhante Dias, vodja poslanske skupine socialistov, je obtožil premierja Luísa Montenegra, da se je odločil za »radikalizacijo« s približevanjem stranki Chega. Dias trdi, da je vlada izbrala Chego za prednostnega partnerja v vladi in normalizira skrajno desnico. Poudaril je, da je s tistimi, ki nočejo sodelovati v demokratičnem okviru, težko voditi dialog, in da je PS pripravljen le na »demokratični dialog«.

Japonski jen je poskočil po objavi rezultatov volitev v zgornji dom japonskega parlamenta. Vladna koalicija premierja Ishibe je doživela hud poraz in izgubila večino v zgornjem domu, kar se je zgodilo po tem, ko je že oktobra izgubila večino. Medtem je skrajno desna stranka Sanseito, ustanovljena leta 2020, postala eden največjih zmagovalcev nedeljskih volitev v zgornji dom, opozarjajoč na "tiho invazijo" priseljencev.

Premier Ilie Bolojan je poudaril pomen politične stabilnosti za Romunijo, še posebej v luči gospodarske krize. Opozoril je, da bo Romunija brez stabilne vlade postala negotova država za vlagatelje. Bolojan je napovedal razprave znotraj vladne koalicije o vseh vprašanjih, ki so jih odprle koalicijske stranke, zlasti glede fiskalnih ukrepov. Prizadeva si za racionalne pogovore, da bi preprečil morebitne konflikte, in je dejal, da trenutna situacija ni udobna.